Lahko sem glinena mesojedka

Naslovnici plošč tria Širom krasita fotografiji del slikarja Marka Jakšeta, mojstra pronicanj v vmesni prostor med znanim in neznanim, fantazijskim in realnim, nadrealističnim in sanjskim, v slikarskem smislu izredno osebnim, modernim in hkrati nemodernim. To so hkrati zvenski prostori, kjer se trio Širom sprehaja, drobi in plasti v številnih zvočno znanih, evokativnih, žanrsko zasenčenih prostranstvih, skozi katere se drobijo, pršijo in raztapljajo glasbeni odtenki številnih tradicij, žanrov, zgodovin in prostorov. Ti so v glasbi Širom vedno nakazani, prisotni v zvenu, v melodijah, v ritmih in v dromljanjih, a hkrati zastrti z izjemno osebno zvočno govorico tria, ki je razpeta med kleno strukturo in krhko odprtostjo.

Ravno skozi ta prostor si jih trio »prisvaja«, jih predeluje, preoblikuje in vtira v lasten zven, najsi uporablja glasbila iz raznorodnih glasbenih tradicij, jih predeluje ali izumlja. Strunska glasbila, godala, pihala, zvočila in tolkala se na ta način in v rokah Sama Kutina, Ane Kravanja in Iztoka Korena odvežejo svojih zvenskih okov in v skupinski zvočnosti vstopijo v polje prekrivajočih reminiscenc, ki nas peljejo v razplasteni čas in prostor, v preplet zgodovin, v katerih se spajajo tradicije folka, ljudske glasbe, melodij Vzhoda in Vzhodne Evrope, ritmičnih tradicij Afrike, morda celo Indonezije, eklektičnost sodobnega neofolka ter zvenska in harmonska imaginacija sodobnega jazza, sistematičnost minimalizma in post rocka ter zvočna inovativnost sodobne eksperimentalne glasbe. Vse te zvenijo in pulzirajo hkrati. S Širom postanejo to »imaginarne tradicije«, nezamejene in odprto zveneče, s tem pa skrivnostno neulovljive.

Trio je še bolj razprl svojo zvočnost, jo še bolj smelo in pretočno ukrojil, zvočno in interpretativno poglobil, jo elegično, občasno melanholično, predvsem pa z izrazitejše poudarjeno čustveno noto in globino vpel v prepletajoče in vijoče melodije, podkrepljene s krajšimi melodičnimi motivi, občasnimi intenzivnimi vznesenimi izlivi, mikrotonalnimi dromljanji, omamnimi poliritmi in eteričnimi glasovi. Skladbe so na površini večkrat atmosferske, zamaknjene, lirične, a v svoji sredici predvsem žlahtno hrapave in raskave, ozaljšane s skritim šumom, s tem pa prizemljene, na sledi izgubljeni ljudskosti v glasbi.

Glasba Širom je prostor, v katerem je sodobna glasba zveni kot ljudska glasba in ljudska glasba kot sodobna glasba, je edinstven zvočni prostor, v katerem je moderno arhaično in arhaično moderno.

Iztok Koren: banjo, tristrunski banjo, bas boben, tolkala, cevni zvonci, balafon, zvočila
Ana Kravanja: violina, viola, ribab, cünbüs, balafon, ngoma boben, mizmar, zvočila, glas
Samo Kutin: lira, balafon, enostrunski bas, obročni bobni, brač, gongoma, mizmar, zvočila, glas

Naslovi:

1. Malodane budnost
2. Čolni, čakam, čúvaj!
3. Vseje usodno
4. Maestro mane vriskanje
5. Deset besed

slika: Marko Jakše
fotografija: Nada Žgank
prevod: Gregor Zamuda
oblikovanje: Eva Kosel
snemanje: Iztok Zupan
miksanje: Chris Eckman
masteriranje: Gregor Zemljič

Vse skladbe so sestavili in uredili Širom.
Posneto brez nasnemavanja, Lesno Brdo, Slovenija, februar 2017.
Tekst: Luka Zagoričnik

Založba: tak:til, Glitterbeat Records